© 2018 by Artes Liberales, d.o.o.

Nacionalni program za svobodo, ustvarjalnost in napredek evropske Slovenije

Koga in kako bo s svojim delovanjem navdihnila Katedrala svobode, civilno družbo, obstoječe politične stranke oziroma, ali bo iz njenih ciljev nastala nova politična stranka, je posledično vprašanje.

Poti do ciljev so različne, pomemben je uspeh, ki pa je lahko samo posledica razuma in znanja, ki ga premoremo, moči in sposobnosti, da ta znanja uveljavimo na demokratičen način ter spoštovanje drugih in drugačnih s sposobnostjo dialoga. Emocionalen odnos do realnosti razume je tu brezpredmeten.

 

Kateri cilji delovanja katedrale svobode so po mojem mnenju prioritetni? 

 

  1. Vzpostavitev večinskega svobodnega demokratičnega političnega prostora, ki bo dosledno spoštoval ustavo in njena temeljna določila, ki govorijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in na teh določilih urejeno zakonodajo.

  2. Da deluje pravosodje z zavestjo odgovorne avtonomije do Ustave, nad katerim izvršna oblast - politika, mediji ali kapital s svojimi omrežji nimajo vpliva. (neizvedene odločbe Ustavnega sodišča, pomisleki Vrhovnega sodišča ob sodbi Evropskega sodišča, veljavnost Avnojskih sklepov, kot podlaga še vedno veljavne zakonodaje, nedokončana denacionalizacija premoženja po 2. vojni, izjava tožilca Kozine, ..)

  3. Vzpostavitev politične zrelosti in odgovornosti, ki bo presegla avtokratsko politično vedenje, ki je omejeno z lastno omejenostjo in, ki misli da mora določati razvoj države zgolj s svojim pogledom z vrha. To je zgodovinsko dokazana slaba praksa. (privatizacija državnega premoženja, odprtost do tujih investicij, razvojna ne-naravnanost, potrebe po izvedbi strukturnih reform na področjih: zdravstva, pokojnin, davkov in delovne zakonodaje. 

  4. Zavedati se moramo, da je mednarodni pomen naše države omejen z našo velikostjo,  da pa je naša geografska lega ena od naših prednosti, ki je ne znamo izrabiti ne v gospodarskem in tudi ne v mednarodni politiki. 

  5. Vzpostaviti moramo mehanizme za učinkovit, predvsem pa strokovno nepolitičen nadzor za preprečevanje korupcije in kartelnih dogovorov pri javnih naročilih in pri delitvi evropskih sredstev (karavanški predor, dobavitelji v zdravstvu, NLB- zadeva Iran, vpliv oligarhij na gospodarsko-politično prepletenost).

  6. Vzpostaviti moramo učinkovit javni sektor, ki bo kadrovsko in stroškovno optimaliziran, ki ne bo stremel k javnim monopolom in diskriminaciji zasebnih pobud na škodo svobodne iniciative, ki s svobodo ustvarjanja in dela, različnostjo in drugačnostjo, inovativnostjo in podjetnostjo omogočajo ustvarjanje konkurenčnih okolij v dobro državljank in državljanov. (stroškovna in kadrovska, ki se je v zadnjih dveh letih povečal za več kot 8000 zaposlenih, storitve javne službe: zdravstvo, akademsko raziskovalni prostor, šolstvo …) 

  7. Brezbrižnost do problematike bega tisočih mladih v tujino, ki v Sloveniji ne vidijo svoje prihodnosti je dokaz razvojne ne-naravnanosti Slovenije.  Obstoječa socialna politika je oblika sociale, ki postavlja posameznika v eksistencialno odvisnost in s tem socialno invalidnost ter družbeno podkategorijo. 

  8. Glede na velikost in zmožnosti našega medijskega prostora je potrebno ustvariti pogoje in pravila , da mediji podrejeni politično odvisnim oglaševalcem in majhnemu trgu ne bodo gledali plitko v globoko državo. (kodeks, ki ga pripravi vsak medij po svojih načelih in, ki odgovorno zavezuje v odnosu do javnosti.)

  9. Država mora zagotoviti odprt prostor za znanstveno strokovno analizo in razpravo o zgodovinskih dogodkih, ki nas identitetno determinirajo. 

 

Če sem bil s svojim prispevkom racionalen, mi dovolite da ga končam s citiranjem pisatelja Vasilija Grossmana v prevodu prof. dr. Janeza Kranjca, ki je zapisal:

Najvišji dar je dar lepote duše, velikodušnosti in plemenitosti ter osebnega poguma v imenu dobrega.

TOMAŽ ZALAZNIK

Ljubljana, avgust 2019

Cilji in prioritete. Programske točke in ukrepi za nov razvojni preboj po področjih:

Ustava

Stranke in volitve

Vlada in uprava

Pravosodje

Zunanje zadeve in Evropa

Javne finance in davki

Gospodarstvo in podjetja

Kmetijstvo in gozdarstvo

Promet

Vojska

Okolje in prostor

Stanovanja

Generacije in  pokojnine

Delo

Šolstvo in univerze

Znanost

Zdravstvo in sociala

Kultura in mediji

Policija in varnost