PRIDOBITNO DELO PREDSEDNIKA RAČUNSKEGA SODIŠČA ZA FIFO

Predsednik Računskega sodišča že nekaj let opravlja funkcijo pri FIFA, za katero dobiva cca 250.000 EUR bruto letno. To dejstvo prizadeti ne zanika in tudi ne razlaga, razen, navajanj, da gre za »športno dejavnost«, da od tega dohodka plačuje davek v RS in da za to ima »dovoljenje« KPK, ki pa se ga ne najde.

JESENSKO (2020) SPOROČILO KATEDRALE SVOBODE SLOVENSKI JAVNOSTI

Jesensko sporočilo Katedrale svobode slovenski javnosti

 

 

STANJE V REPUBLIKI

 

Pričujoče besedilo je sestavljeno iz treh delov:

  • Prvi del je samostojni uvodni esej, ki povzema glavne ocene in pobude iz celovite trodelne razprave.

  • Drugi del postavi vprašanje izvorov ranljive, celo ponesrečene slovenske parlamentarne demokracije v tridesetih letih od 1990 do 2020.

  • Tretji del predstavi programske ideje za rešitev krize in za renesanso slovenske republike.

POBUDA ZA MEDIJSKO PLURALNOST

Prispevek k javni razpravi o medijski zakonodaji (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski tiskovni agenciji, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija).

Kritiki aktualne Vlade Republike Slovenije so med drugim zaskrbljeni zaradi njenih stališč in domnevnih posegov, češ da omejujejo svobodo, avtonomijo, nepristranskost in finančne temelje osrednjih medijskih ustanov v državi. Kritiki menijo, da vlada ne zagotavlja temeljne ustavne in demokratične pravice državljanov in volilcev do svobode izražanja.

Natančneje, gre za položaj in usmeritev osrednjih in vodilnih tiskanih in elektronskih medijev v Sloveniji, kot so Delo, Dnevnik, Večer, javna  Radio-televizija Slovenija in zasebna POP TV. V navedenih medijih objavljene informacije in komentarji o aktualnih dogodkih in o politiki v državi in v tujini predstavljajo nosilni, odločilni, jedrni in večinski korpus  javnih sporočil. Omenjeni mediji in njihova politična sporočila odločilno pogojujejo izvrševanje pravice do svobode izražanja slovenske javnosti v pomenu sprejemanja, zbiranja in širjenja vesti in mnenj. Ustava v 39. členu varuje temeljne demokratične pravice do svobode izražanja misli, govora, javnega nastopanja in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Zanima nas vloga medijev, njihovih urednikov, novinarjev in komentatorjev v tem dvostranskem procesu izražanja in sprejemanja misli, vesti, mnenj ter informacij.

IZJAVA KATEDRALE SVOBODE 

O RAZMERAH V DRŽAVI MED EPIDEMIJO IN PO NJEJ

Podpisniki te izjave Katedrale svobode vemo, da je demokracija, temelječa na spoštovanju človekovega dostojanstva, človekove svobode in  vladavine prava, tista družbena ureditev, ki bolje kot katera koli druga omogoča ustvarjalnost ljudi, odgovorno pošteno  in pravično vladavino, socialno pravičnost in enakopravnost ljudi, njihovo pravno in dejansko varnost in blagostanje. Zavzemamo se za ohranitev na ustavi  temelječe demokracije v naši domovini in pri tem ugotavljamo:

SLOVENSKO PISMO

Podpisniki tega pisma smo svobodomiselni in svobodoljubni slovenski intelektualci, nekateri med nami smo se že v osemdesetih letih preteklega stoletja, vsak na svojem področju, angažirali za samostojnost, neodvisnost in demokratičnost slovenske države, vsi pa si za to prizadevamo danes. Ta naša prizadevanja so bila zmeraj deležna močne podpore Zvezne republike Nemčije in njenih medijev, med njimi tudi DW (Deutsche Welle). Poleg teh spominov nas na Nemčijo, njeno "liberalno demokracijo, zakoreninjeno v evropski kulturi", in na odlično ustanovo DW veže tudi privrženost geslu, ki je motto njihove spletne predstavitve: "nepristranske informacije za svobodo duha" (Unbiased information for free minds).

SPOMENICA KATEDRALE SVOBODE

Smo sredi kriznega časa, ko je odstopila levosredinska vlada Marjana Šarca, in je bila imenovana nova desnosredinska vlada Janeza Janše. Vmes se nam je zgodila zdravstvena kriza, ki traja. Smo v vojni z novim virusom. Primerljiv je bil le še krizni čas slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo.  Katedrala svobode preučuje, ocenjuje in primerja sedanje stanje naroda in države s krizo pred 30 leti, s pravkar minulim časom prejšnje vlade, in s perspektivami rešitve sedanje krize. 

 

Če se s Spomenico, s katero vas seznanjamo, strinjate, vas vabimo, da se pridružite krogu njenih podpisnikov.

Spomenico so že podpisali

mag.
Srečko Edvard
Mlakar
dr.
Jožef
Muhovič
mag.
Boris
Nemec
dr.
Marko
No_
dr.
Marko
Novak
dr.
Sonja
Novak Lukanović
Pavle
Okorn
dr.
Marko
Pavliha
Janko
Pevec
Vili
Perner
Peter
Planinc
Aleš
Pleskovič
dr. med.
Janez
Podobnik
dr. med.
Marko
Pogorevc
Borivoj
Polak
prof.
Jasna
Prezelj
Jože
Privšek
Andrej
Prijatelj
dr.
Krešo
Puharič
Alenka
Puhar
dr.
Andrej
Rahten
Darinka
Rakovec
dr.
Jože
Rant
Roman
Rep
Kristijan
Sande
dr.
Igor
Senčar
dr.
Andrej
Šmalc
Marko
Štebe
Borut
Trekman
Mitja
Tkalec
dr.
Verica
Trstenjak
Bojan
Tršinar
dr. med.
Irena
Tršinar
dr.
Matevž
Tomšič
Marko
Torkar
dr.
Ludvik
Toplak
dr.
Žiga
Turk
dr.
Andrej
Umek
Maja
Vilar
Franciska
Zakrajsek
dr.
Metka
Zorc
dr.
Ruda
Zorc Pleskovič
Tine
Zavrzen
dr.
Peter
Jambrek
dr.
Matej
Avbelj
mag.
Boštjan M.
Jambrek
dr.
Ernest
Petrič
dr.
Dimitrij
Rupel
Tomaž
Zalaznik
mag.
Andrej
Aplenc
Marko
Balažic
Igor
Bavčar
Romana
Bider
Gašper
Blažič
Dr.
Vito
Bobek
dr.
Mihael
Brejc
Bojan
Brezigar
Miran
Brumen
dr.
Božo
Cerar
France
Cukjati
dr. med.
Nada
Čadež
Matjaž
Čadež
Friderik
Čeček
univ.dipl. in_.
Jure
Červek
univ. dipl. in_. grad.
Marjana
Čop
Martin
Čop
dr.
Ivan
Čuk
dr.
Darko
Darovec
dr.
Mitja
Deisinger
dr.
Jože
Dežman
Štefan
Dominko
Igor
Dovnik
dr. med.
Andrej
Drapal
dr.
Igor
Grdina
Alojz
Ivanušič
mag.
Olga
Jambrek
Polona Zoja
Jambrek
Roman
Jelenčič
dr.
Gorazd
Justinek
Mag.
Lovro
Jurgec
Tone
Kajzer
Franci
Kindlhofer
mag.
Matja_
Knez
Marija
Kočar
Iztok
Kos
dr.
Janko
Kos
Alojz
Kovšca
univ. dipl. obramb.
dr.
Primož
Lampič
Janez
Lavrenčič
Andrej
Lokar
dr.
Mira
Miladinović Zalaznik
mag.
Damjan
Mihevc
dr.
Janez
Mlakar

Pogled naprej

Ob osamosvojitvi si nihče med nami ni predstavljal, da bo pot v sodobno demokratično družbo tako dolgotrajna. Na nek način smo že vsi utrujeni od te naše tranzicije, zato na tem mestu ne bi obnavljal in našteval vseh deviacij in afer s katerimi smo se oziroma se srečujemo. Celostno gledano smo se znašli v situaciji, ki kaže na to, da nismo sposobni ali pa si ne želimo postati normalna pravna in socialna država v kateri se spoštujejo in predvsem uresničujejo zaveze zapisane v Ustavi, kaj šele, da bi vzpostavili gospodarska in socialna okolja za konkurenčne izzive, s katerimi se srečujemo in ki so še pred nami.

Konvencija za nacionalni program

Povolilne zadrege, neobetavne jesenske politične spremembe in napovedi so spodbudile Odprto pismo poslancem in slovenski javnosti, objavljeno 13. avgusta 2018. Bistvo Odprtega pisma je bil predlog široke, velike in razvojne koalicije, v kateri bi sodelovale  leve in  desne stranke, z dvotretjinsko večino v parlamentu. To bi bilo potrebno za uveljavitev ustavnih sprememb in za oblikovanje nacionalnega soglasja o reformah za končanje tranzicije in normalizacijo države. Vlado naj bi vodil predsednik vlade, ki bi bil nevtralen posrednik med stranema, ki sta se zapletli v medsebojno izključevanje.

Odprto pismo

V petek, 17. avgusta so se poslanci odločali o imenovanju mandatarja, ki bo oblikoval trinajsto slovensko vlado. To naj bi bila po sedanjih napovedih manjšinska vlada petih levosredinskih strank, v sodelovanju z Levico. Onkraj razumnega dvoma je, da ta vlada ne bo stabilna, uravnotežena, razvojna in reformna. Žal bo politično pristranska, retrogradna, reformno, razvojno in projektno neučinkovita, ter po večinskih ocenah političnih poznavalcev kratkotrajna.